MUZEJ EVOLUCIJE KAMNIK
PUŠ PROJEKT
PROBLEMSKO
UČENJE
ŠTUDENTOV
PUŠ (Problemsko učenje študentov) je program, namenjen povezovanju visokošolskega izobraževanja z delovnim okoljem, pri katerem študenti pod mentorstvom pedagoških mentorjev in strokovnjakov iz prakse sodelujejo pri reševanju konkretnih projektnih izzivov.
Temelji na problemskem učenju, kjer študenti ne pridobivajo znanja zgolj preko teoretičnega poučevanja, temveč ga aktivno uporabljajo pri iskanju rešitev za dejanske probleme iz strokovnega okolja.
Namen programa je omogočiti študentom pridobivanje praktičnih izkušenj, razvoj strokovnih in splošnih kompetenc ter lažji prehod iz izobraževanja v delovno okolje. Pri tem spodbuja interdisciplinarno sodelovanje, samostojno raziskovanje, kritično razmišljanje, ustvarjalnost in prenos znanja med visokošolskimi ustanovami ter organizacijami iz gospodarstva, negospodarstva in neprofitnega sektorja.
Pomemben cilj programa je tudi povezovanje različnih strok, saj študenti pri projektih sodelujejo v skupinah, kjer združujejo različna znanja in skupaj razvijajo uporabne rešitve za izbrane izzive.
PREDSTAVITEV REZULTATOV PROJEKTA
Projekt je bil sofinanciran s sredstvi evropske kohezijske politike iz proračuna Evropske unije in proračuna Republike Slovenije
Od zamisli do muzeja evolucije
Muzej ne nastane takrat, ko v prostor postavimo prve vitrine. Začne se z vprašanjem: katero zgodbo želimo povedati in zakaj je pomembna? Nato je treba povezati znanstvene vsebine, primerke, prostor, oblikovanje, izobraževanje, dostopnost in potrebe obiskovalcev.
Muzej evolucije Kamnik zato ne nastaja kot zbirka naključno izbranih fosilov. Njegova osrednja zgodba bo razvoj življenja na Zemlji, predstavljen skozi izjemne najdbe iz Slovenije in primerjalne najdbe iz sveta. Lokalna dediščina bo tako postala del mnogo večje zgodbe o spreminjanju organizmov, okolij in našega planeta.
Zakaj muzej evolucije?
Projekt odgovarja na tri povezane izzive: zmanjševanje vsebin o geologiji, fosilih in evoluciji v izobraževanju, pomanjkanje celovite javne predstavitve lokalne paleontološke dediščine ter neizkoriščen potencial Kamnika kot središča zgodb o evoluciji. Muzej bo imel pomembno izobraževalno vlogo. Šolam bo ponujal prostor, kjer bodo učenci in dijaki znanje iz biologije, geologije, geografije in varovanja narave povezali z resničnimi primerki. Interaktivne razstave, delavnice, učni listi in digitalni prikazi bodo vsebine približali različnim starostnim skupinam.
KAKO JE ZASNOVANA ZAČASNA RAZSTAVA?
Osnovna razstavna zgodba povezuje lokalne in širše slovenske najdbe z velikimi dogodki v zgodovini življenja na našem planetu. Obiskovalec skozi fosile spoznava različna geološka obdobja, nekdanja morja in kopenska okolja ter spreminjanje živih bitij skozi čas. Med pomembnimi poudarki so triasni fosili Kamniško-Savinjskih Alp, ostanki krednih dinozavrov s Krasa, fosili morskih konjičkov iz Tunjiškega gričevja, ter ledenodobne živali, med katerimi posebno mesto pripada mamutu iz Nevelj. Lokalna dediščina je dopolnjena z drugimi slovenskimi in primerjalnimi svetovnimi primerki, saj želi razstava pokazati povezavo med domačimi najdbami in svetovno zgodovino življenja.
Fosil v vitrini je namreč mnogo več kot lep kamen. Vsak primerek je ostanek resničnega organizma, ki je nekoč živel, se prehranjeval, premikal in odzival na okolje. Ko ga povežemo z nahajališčem, starostjo kamnine in drugimi najdbami, lahko iz njega sestavimo zgodbo o nekdanjem svetu.
REZULTATI DELA PROJEKTNIH SKUPIN
Skupina za strokovna besedila
Tine Bohinc in Patrik Oberstar
Najina glavna naloga je bila priprava strokovnih vsebin, ki predstavljajo temelj muzejske interpretacije. Pripravila sva splošna besedila o geologiji, razvoju Zemlje in evoluciji življenja in posameznih skupin skozi čas.
Poleg širših vsebin o evoluciji sva pripravila tudi opise posameznih fosilnih skupin in organizmov, ki bodo predstavljeni v muzeju. Besedila sva prilagodila tako, da so strokovno pravilna, hkrati pa razumljiva širši javnosti. Poleg razstavnih besedil sva pripravila tudi vsebine za muzejsko knjižico in spletno stran ter sodelovala pri pripravi promocijskih gradiv projekta.
Skupina za grafično oblikovanje
Urša Mori
Moja naloga je bila oblikovanje celostne grafične podobe Muzeja evolucije ter priprava vizualnih gradiv za predstavitev projekta.
Oblikovala sem celostno grafično podobo muzeja, pripravila plakete za muzej in začasno razstavo ter oblikovala muzejsko knjižico. Pri svojem delu sem strokovne vsebine povezala z enotnim vizualnim jezikom, ki omogoča jasno, sodobno in privlačno predstavitev muzeja različnim skupinam obiskovalcev. Z oblikovanimi gradivi sem ustvarila prepoznavno vizualno identiteto projekta, ki bo uporabljena tudi pri nadaljnjem razvoju muzeja.
Skupina za arhitekturo in prostorsko načrtovanje
Kaja Križ, Stanislav Rudenko in Enej Kobal
Naša naloga je bila razvoj prostorskega koncepta bodočega muzeja ter načrtovanje razstavnih prostorov in postavitve eksponatov.
Pripravili smo idejno zasnovo končne podobe muzeja, razporeditev posameznih razstavnih sklopov, postavitev eksponatov ter vizualizacije bodočih razstavnih prostorov. Poleg načrtovanja stalne muzejske postavitve smo zasnovali tudi začasno razstavo v Samostanu Mekinje, kjer smo pripravili razporeditev eksponatov, organizacijo razstavnega prostora in pot obiskovalcev skozi razstavo.
Pomemben rezultat našega dela je bila tudi zasnova geološko-paleontološke poti po okolici Kamnika, ki obiskovalcem omogoča ogled pomembnih fosilnih najdišč in drugih geoloških posebnosti območja. S tem smo muzejsko vsebino povezali z naravno dediščino v okolici muzeja.
Skupina za ilustracije in vizualne predstavitve
Ana Turičnik
Moje delo je bilo usmerjeno v pripravo vizualnih vsebin, ki dopolnjujejo strokovne razlage in obiskovalcem približajo razvoj življenja na Zemlji.
Pripravila sem ilustracije za muzejsko razstavo, muzejsko knjižico in spletno stran ter ustvarila številne grafične upodobitve. Oblikovala sem tudi poslikavo za muzejski kombi.
Pomemben del mojega dela je predstavljalo tridimenzionalno modeliranje fosilnih organizmov za 3D tisk. Izdelala sem modele morskega plazilca, mamutovega okla in fosilnega morskega konjička, ki bodo uporabljeni kot razstavni elementi, učni pripomočki in interaktivne vsebine za obiskovalce.
