V Tunjiškem gričevju pri Kamniku se skriva ena najpomembnejših miocenskih fosilnih plasti v Sloveniji. Imenujemo jo koprolitni horizont, ker vsebuje številne fosilizirane iztrebke oziroma koprolite. Plast je stara približno 12,5 milijona let in je nastala v srednjem miocenu, ko je območje današnjih Tunjic prekrivalo morje osrednje Paratetide.
V drobnozrnatih kamninah se je ohranila bogata združba živali in rastlin: morske ribe, žuželke, meduze, mehkužci, ter rastline. Fosilna združba kaže, da je šlo za plitvo, deloma zaprto morsko okolje z mehkim dnom, v katerem je občasno primanjkovalo kisika. Prav takšne razmere so omogočile izjemno dobro ohranitev zelo občutljivih organizmov.
Najbolj znani fosili koprolitnega horizonta so morski konjički, ki predstavljajo najstarejše fosilne ostanke morskih konjičkov na svetu. Med njimi sta bili opisani vrsti Hippocampus sarmaticus in Hippocampus slovenicus. Morski konjički spadajo v skupino rib Syngnathidae, v katero spadajo še morska šila in bližnji sorodniki morskih konjičkov. Tudi v Tunjicah smo našli pritlikavega šilastega morskega konjička Hippotropiscis frenki in šilastega morskega konjička Hippohaliichthys edis. Odkritje morskih konjičkov in njihovih bližnjih sorodnikov je pomembno, ker je edino, ki v fosilih prikazuje njihov evolucijski razvoj. Fosilni zapis morskih konjičkov je namreč izredno slab. Genetske raziskave kažejo, da so se razvili iz morskih šil na območju današnjega Indo-Pacifika.
Slika: Najstarejši morski konjiček na svetu Hippocampus sarmaticus.
Slika: Fosilizirana vejica morske alge.
Slika: Redek fosil meduze, novo opisane vrste Marejellia nereis.
Slika: Edini slovenski fosil kačjega pastirja, Sloveniatrum robici.
