Institute of Paleobiology & Evolution (IPE)
Med vsemi fosilnimi najdbami iz okolice Kamnika je mamut iz Nevelj gotovo najbolj prepoznaven. Njegovo skoraj popolno okostje je postalo simbol paleontološke dediščine Kamnika in eden najbolj znanih fosilov v Sloveniji. Danes je njegovo okostje razstavljeno v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer je postalo tudi prepoznavni znak muzeja.
Jamski medved je ena najbolj značilnih živali zadnje ledene dobe. Njegovo znanstveno ime je Ursus spelaeus, vendar danes vemo, da izraz “jamski medved” verjetno zajema več tesno sorodnih vrst in oblik. Njihove ostanke najpogosteje najdemo v jamah, zato so po njih tudi dobili ime. Živeli so v Evropi in delih Azije v pleistocenu ter izumrli pred približno 25.000 leti.
V Tunjiškem gričevju pri Kamniku se skriva ena najpomembnejših miocenskih fosilnih plasti v Sloveniji. Imenujemo jo koprolitni horizont, ker vsebuje številne fosilizirane iztrebke oziroma koprolite. Plast je stara približno 12,5 milijona let in je nastala v srednjem miocenu, ko je območje današnjih Tunjic prekrivalo morje osrednje Paratetide.
V okviru poletnega kulturnega festivala Kamfest smo v prostorih Samostana Mekinje pripravili predstavitev projekta in začasno razstavo. Kamfest je eden največjih večdisciplinarnih kulturnih festivalov v Sloveniji, ki vsako leto v Kamnik privabi več tisoč obiskovalcev. Festival združuje glasbene, gledališke, filmske, likovne in izobraževalne dogodke ter spodbuja povezovanje kulturnih ustanov, lokalnih društev in širše skupnosti.
Megalodon (Otodus megalodon), je bil največji znani morski pes in eden največjih morskih plenilcev v zgodovini. Živel je od zgodnega miocena do pliocena (pred 23 do 3,6 milijona let) in je bil razširjen v toplih ter zmerno toplih morjih po skoraj vsem svetu. Razvil se je iz starejših predstavnikov rodu Otodus .
Pred približno 70 milijoni let, v zgornji kredi, je bilo območje današnjega Krasa povsem drugačno kot danes. Večji del Slovenije je ležal ob toplem morju Tetida, iz katerega so se dvigovali otoki in nizke kopenske površine.
Pred približno 240 milijoni let na območju današnjih slovenskih Alp ni bilo visokih gora. Območje Slovenije, se je takrat nahajalo v območju ekvatorja, površje pa je prekrivalo toplo ekvatorialno morje, povezano z velikim oceanom Tetida. V njem so živeli hitri plenilci, morski plazilci, amoniti, raki, morski ježki in številni drugi organizmi.
Muzej prihodnosti ne bo prostor, kjer obiskovalec samo tiho hodi od vitrine do vitrine. Zasnovan bo kot prostor raziskovanja, pogovora in odkrivanja, v katerem bodo pravi fosili ostali osrednji dokaz preteklosti, sodobne tehnologije pa bodo pomagale razkriti njihove zgodbe.
Osnovna razstavna zgodba povezuje lokalne in širše slovenske najdbe z velikimi dogodki v zgodovini življenja na našem planetu. Obiskovalec skozi fosile spoznava različna geološka obdobja, nekdanja morja in kopenska okolja ter spreminjanje živih bitij skozi čas.
Kamnik je primeren kraj za Muzej evolucije, ker se v njegovi okolici stikajo izjemna naravna dediščina, bogata zgodovina raziskovanja in številne zgodbe o življenju v geološki preteklosti. Le malo slovenskih območij ponuja tako raznolik pogled v preteklost, od triasnega morja do ledene dobe.
