Jamski medved je ena najbolj značilnih živali zadnje ledene dobe. Njegovo znanstveno ime je Ursus spelaeus, vendar danes vemo, da izraz “jamski medved” verjetno zajema več tesno sorodnih vrst in oblik. Njihove ostanke najpogosteje najdemo v jamah, zato so po njih tudi dobili ime. Živeli so v Evropi in delih Azije v pleistocenu ter izumrli pred približno 25.000 leti.
Jamski medved je bil večji in bolj čokat od večine današnjih rjavih medvedov. Imel je veliko podolgovato glavo, močno telo, kratki rep in velike šape z ukrivljenimi kremplji. Zanj je značilen strm prehod med gobcem in čelom, zaradi katerega je lobanja videti skoraj stopničasta.
Največji samci so dosegli približno 1,6 m plečne višine, ko pa so se postavili na zadnje noge so bili lahko višji od treh metrov. Med samci in samicami je bila izrazita razlika v velikosti. Samci so bili lahko skoraj dvakrat večji od samic.
Mokriška jama nad Kamniško Bistrico
Mokriška jama leži pod Mokricami nad dolino Kamniške Bistrice na nadmorski višini približno 1.530 metrov. Dolga je več kot 40 metrov in vsebuje številne plasti jamskih sedimentov. Raziskovalci so v njih našli kosti živali, rastlinski pelod, kamnita orodja, koščene konice in ostanke kurišča. Ostanki najverjetneje izvirajo iz poznega pleistocena in so stari približno od 70.000 do 40.000 let.
Poleg jamskih medvedov so v jami odkrili tudi kosti volka, kune zlatice, jamskega leva in alpskega kozoroga. Rastlinski pelod kaže, da so v okolici uspevali bor, macesen, smreka in nizko grmičevje. Jama nam zato ne razkriva le ene živalske vrste, ampak širšo sliko hladnega gorskega okolja zadnje ledene dobe.
Zakaj je izumrl?
Jamski medved je izumrl ob koncu zadnje poledenitve. Vzrok verjetno ni bil en sam. Podnebje se je spreminjalo, primernih rastlin je bilo manj, življenjski prostor pa se je krčil.
Velik problem je bila tudi odvisnost od jam. Če so ljudje pogosteje uporabljali iste jame, je bilo za medvede manj primernih zavetij za prezimovanje in kotitev. Ker so bili veliki, so potrebovali veliko hrane, zato jih je vsaka daljša sprememba okolja močno prizadela.
Človek je jamske medvede verjetno občasno lovil, vendar neposreden lov najbrž ni bil edini ali glavni razlog za izumrtje. Pomembnejša je bila kombinacija podnebnih sprememb, izgube primernih jam in zmanjšane količine hrane.
.
