Ko je bil Kras otok v tropskem morju
Pred približno 70 milijoni let, v zgornji kredi, je bilo območje današnjega Krasa povsem drugačno kot danes. Večji del Slovenije je ležal ob toplem morju Tetida, iz katerega so se dvigovali otoki in nizke kopenske površine. Arhipelag otokov se je raztezal čez dele današnje severovzhodne Italije, jugozahodne Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Podnebje je bilo toplo in vlažno, zato so bili otoki poraščeni s praprotmi, grmičevjem in drevesi med katerimi so živeli dinozavri, krokodili, želve, pterozavri in zgodnje ptice.
Najdišče fosilov pri Kozini iz obdobja pozne krede je prvo in eno redkih nahajališč ostankov dinozavrov v Sloveniji. Ostanki so prenešeni iz prvotne lege in odloženi v kostni breči, ki je zapolnila tamkajšnje paleokraško brezno. V breči so med zdrobljenimi kostmi raziskovalci našli več zob, ki pripadajo vsaj dvema vrstama dinozavrov ter več vrstam krokodilov.
Raziskovalci so odkrili več tipov zob rastlinojedih ornitopodnih dinozavrov, zob manjšega mesojedega dinozavra iz skupine dromedozavrov in zobe krokodilov. Med njimi prevladujejo zobje, ki pripadajo hadrozavroidom. Hadrozavri ali račjekljuni dinozavri, so dobili ime po kljunu podobnem gobcu, ki je bil obdan z roževinasto prevleko. V ustih so imeli 4 velika strgala, sestavljena iz več sto zob. Ti rastlinojedi dinozavri so živeli v čredah in so bili v ob koncu krede najpogostejši dinozavri na severni polobli. Zobje hadrozavrov iz Kozine bi lahko pripadali vrsti Tethyshadros insularis, ki je bila odkrita v Italiji. Zanjo je značilen tanek rep, podaljšan zadek, in nazobčan kljun. Vendar posamezni zobje za zanesljivo določitev vrste Tethyshadros insularis niso dovolj. Za tako natančno opredelitev bi potrebovali značilnejše dele lobanje ali okostja.
Kostna breča z kostmi in zobmi dinozavrov iz Kozine je na prvi pogled skromen predmet, ki ga ob veliki golenici edmontozavra iz ZDA zlahka spregledamo. Vendar je vsak zob za paleontologe zelo dragocen. Zobje so sestavljeni iz trpežnega dentina in so prekriti so s trdo sklenino, zato se pogosto ohranijo bolje kot kosti. Njihova oblika razkriva, s čim se je žival prehranjevala in kateri večji skupini dinozavrov je verjetno pripadala.
Slika: Presek zoba krednega dinozavra iz Kozine.
